se sploh še spomniš tistega četrtka
ko sva vrgla šolski torbi v travo
in si namesto likovne vzgoje
sama naslikala zabavo

se spomniš nore stave na mostu
in padca v ledeno mrzlo reko
in krošnje hrasta, ki naju je skrila
ko sva sušila obleko

ti si me gledala, jaz sem mižal
ti si se smejala, a jaz sem se bal

tisoč četrtkov je obrnil koledar
vsak od njih mi je ukradel košček sanj
tisoč spominov bi prodal za majhen denar
če bi eden od njih izbrisal tisti dan

tisoč četrtkov je zletelo v nebo
vsak od njih ima neko čudno moč
že tisoč pesmi sem ti napisal v slovo
a nobena od njih te ne odžene proč

se sploh še spomniš tistega četrtka
ko najini so starši ponoreli
in zgodbe, ki za njih sva jo zložila
pa ji niso verjeli

ti vse to si pozabila, jaz pa še ne
v četrti dan v tednu si skrila svoje ime

tisoč četrtkov je obrnil koledar…

tisoč četrtkov je zletelo v nebo…