sonce zapušča avgustovski dan
v pesku misel riše gradove iz sanj
potem jih morje bo zalilo
morje sanje bo umilo
in pogled odneslo daleč stran

ko september jesen napove
divje gosi pa proti jugu lete
v meni se vse sesuje
duša z njimi potuje
kaj bo z mano, le bog to ve

dva vonja poznam, prvi vonj je poletja
drugi vonj je spominov, vonj poljskega cvetja
ko izgine poletje, cvetje nudi zavetje
čas igra melodijo, leta letijo

hladni veter po vejah igra
stare note, mojster, na pamet zna
ampak meni res ne prija
ta otožna melodija
mene ubija in mi spati ne da

dva vonja poznam...

temna senca v mojih očeh
prava modna barva v teh sivih dneh
manjka le še oktober
ta nikdar ni bil dober
ta ne ve, kaj sta sreča in smeh

dva vonja poznam...

ko morske vile zaspijo sonce se poslovi
ko se valovi zbudijo in bučijo v temi
na mojem nebu oblaki komaj nosijo dež
izginja vonj poletja
kaj naj zakličem v slovo
ciao, bilo je lepo