rekla je: zgodba je končana, bilo je lepo
a zdaj mi zvezde odpirajo drugačno nebo
čutim izziv, ne misli, da si kaj kriv

jaz sem kar stal in strmel, ker nisem dojel
če sem čisto pošten niti nisem verjel
da bo odšla, da me bo vrgla ob tla

sedem dni se je podiral svet
potem sem zavrtel 585-369

in rekel

vrni se, brez tebe ne znam, ti si prižigala sonce, ti si delala dan
zgubil se bom brez tvojega dotika

rekla je

znajdi se, zberi moč, ne računaj name, jaz sem daleč proč
stojim na liniji, s katere ni umika, konec in pika

potem sem dneve prespal in noči prebede
in pisal sem pesmi, njene grehe sem štel
mučna pot, analiza zablod

a čas prekrije vse, nebo mi dalo je ključ
na koncu predora zagledal sem luč
kot zaklad, kot pot v novo pomlad

ko spet svetlobo sem odkril
moj telefon je zazvonil

bila je ona

odpusti mi, vzemi me nazaj, ob tebi je sonce, ob tebi je raj
brez tebe sem le še bleda slika

rekel sem

znajdi se, zberi moč, ne računaj name, jaz sem daleč proč
stojim na liniji, s katere ni umika, konec in pika

zdaj le poglej v nebo, čeprav je temna noč,
nisem jaz kriv, da si zgrešila zvezdni obroč
med nama je prepad, razdalja prevelika

zato pa

znajdi se, ne cvili, zberi moč,
res sem predaleč proč, da bi ti bil v pomoč
trdno na liniji, čeprav me še mika, konec in pika