najprej
veter srebrne, ki mi misli obrne v
jadra tvojih idej
kapljo
zlate omame, da srce se ujame v njej
z
grobo linijo rdeče loči žalost od
sreče, naslikaj me tja, kjer si ti
naj
se bela razlije, da v celoti prekrije
slike iz preteklosti
ti
si slikarka moje usode
kot
neposlikan list se ti predam
skozi
svoje skrivnostne barvne prehode
me
odpelji v svet, ki ga še ne poznam
najprej
veter srebrne, ki mi misli obrne v
jadra tvojih idej
kapljo
zlate omame, da srce se ujame v njej
z
grobo linijo rdeče loči žalost od
sreče, naslikaj me tja, kjer si ti
naj
se bela razlije, da v celoti prekrije
slike iz preteklosti
morje
modre globine naj izbriše spomine
na sence starih napak
in
žarek rumene naj mi znova požene korak
daj,
daj, daj
z
grobo linijo rdeče loči žalost od
sreče, naslikaj me tja, kjer si ti
naj
se bela razlije, da v celoti prekrije
slike iz preteklosti
